OBTOŽUJEM DRŽAVO SLOVENIJO

Spoštovano , ljudstvo, 'nad ljudstvo',  vlada!

PROŠNJA. Želim, da preberete to pismo, ker vam je namenjeno. Nočem, da ga prezrete in pometete pod preprogo ali se z njim igrate igrico: 'Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš'.To ne bi bilo odgovorno, človeško, niti etično.

KRIVDA SISTEMA. Navadno se govori o krivdi sistema, posamezniki s konkretnimi imeni in priimki iz uglednih položajev in strok, so zelo redko zaznani in obsojeni. Takšnemu vzorcu sledim tudi sama in obtožujem' abstraktno državo'.

PRAVO. Država je brezpravna, ker se obsodbe vlečejo v nedogled. Krivda je dokazana po hitrem postopku samo tistim, ki se jih sistem želi odkrižati. Po 'difoltu' je krivda ukinjena za 'izbrance' ne glede na zakone, ki vladajo v  Sloveniji.

Za te druge, ki so bolj enakopravni od prvih, vlada sistem vrtljivih vrat, prvo stopensko sodišče drugo stopenjsko, ponovni postopek, priča zbolela, ovadeni na operaciji, dokler po desetih letih sodba ne izzveni. Predlagam ukinitev sodišč, ker so v večini primerov (ne) ustavna in jih kratko malo ne potrebujemo Pravni stroki in državljanom napravijo več škode kot koristi. Potrebujejo jih samo advokati, a oni so že preskrbljeni z denarjem do konca življenja.

ŠOLSTVO. Področje, ki zahteva cel roman, zato bom navedla zgolj nekaj smernic.  Pouk, metodika, vnašanje tehnoloških iznajdb, grajenje analitičnih mozaikov s spletom različnih strok, je kratko malo prepovedano oziroma na nizkem nivoju. Dovoljeno in zaželeno pa je učenje na pamet s čim več faktografskih podatkov, ki jih malokdo razume. Temu terminu pravim 'papagajščina'. Ne potrebujemo slovarja, da nam to prevede. Faktografske podatke z lepim slikovnim materialom in avdio-vizuelnimi posnetki najdemo na Googlu, zato celotnega šolskega sistema ne potrebujemo, vsaj ne takšnega  kot je sedaj. Priznavam pridobivanje  temeljnih znanj z vseh področij, 'abecedo' od koder se nato sami z razmišljanjem in projekti dokopljemo do spoznanj in razumevanja. Veliko več in bolj koncizno vam o tem lahko pripoveduje Jure Aleksejev.

V šolskem sistemu ni dovoljeno, celo prepovedano je misliti. Pa to ne na nižji stopnji, celo na doktorskem študiju. Mentor mi je ukazal, ali boste mislili tako kot sistem zahteva ali pa spokajte iz študija. Ker sem temu ugovarjala in potrjevala svoj obstoj s štirimi doktorati, sem morala skozi psihološki Auschwitz. Trikrat sem padla v komo, zaradi  sladkorne bolezni, mentorjem-profesorjem se ni skrivil niti las in se jim tudi ne bo. Profesorji, dekani, ministrice lahko lažejo, pokradejo celo premoženje, za predvidevam (ne) strokovne članke in delo, ki ga nismo nikoli videli in ga tudi ne bomo, stroka pa nima za učbenike. Njihove malverzacije in nedelo uspešno zakriva pravna pooblaščenka Univerze in mediji, da bo ljudstvo na to počasi pozabilo. Skušala sem z znanstveno analizo pomagati pooblaščenki Univerze. Uganite kaj se je zgodilo? Postala sem persona non grata in mi niso objavili ničesar, prejela nisem nikakršnega odgovora. Tudi prav.

ZDRAVSTVO. To je nedotakljiv kristalček obložen z zlatom. Krivda je za medicinsko osebje nerazumljiva beseda, ker so vsevedni in nezmotljivi. Pravna stroka jih ne sme kaznovati, razen tistih, ki so jim kazen namenili. Za svojo obskurnost (primer Bora Nekrepa) so celo nagrajeni z dodatnim izobraževanjem. Krivda se klečeplazi od enega do drugega, malo se ta smrdljiva megla pomeša in vse skupaj ponikne. Tako se bo zgodilo tudi v sedanjem primeru, ko krivda Nevrološki kliniki ne sme biti dokazana. Noben zdravnik s konkretnim imenom in priimkov ne bo obsojen, Radan pa si bo sodil sam.

Tu ne gre zgolj za sistemska (ne)odgovorljiva vprašanja, gre tudi za vprašanja stroke, za katero vodilni  ne stojijo, niti niso sposobni svoje strokovnosti argumentirano upravičiti. Zagovarjajo se z neizrekljivim poštenjem,  neprestano izčrpanostjo in premajhno plačo. S temi argumenti se zna zagovarjati tudi moja snažilka. Menim, da morajo v medicinski stroki prevladovati strokovni, etični, argumenti, ki jih nismo slišali ali pa smo gluhi. Zakaj, spoštovano osebje, ne poveste kako so poleg številk pomembni bolniki kot osebnosti, kjer psiha odgovarja somi ter sta v neprestanem približevanju in oddaljevanju. Zakaj ne spregovorite o tem kako sodelujete z bolnikom, o vnašanju spodbudne optimistične atmosfere. Vprašam vas tudi, zakaj ne poskrbite za etično držo do bolnika, ko z njim sodelujete. Bolnik je ekspert, vi ste zato tukaj, da prepoznavate njegove vzorce vedenja, obrazce nihanja, procesiranja in spreminjanja, zato ste tukaj, da ga poslušate v njegovih stiskah in strahovih. Bolnik ni kodirni stroj s številkami, ni mašinerija, je človek. Ste pozabili?

VLADA. Poslala sem priporočeno pismo vladi kot kandidaturo za ministrico za znanost(SMC, Miro Cerar). Sledil je CV z dokazi o mojih strokovnih delih  ter argumentiran razvoj osnovnega, srednjega in visokega šolstva na šestih straneh. Kakšna zmota. Pozabila sem napisati, da konstantno lažem in občasno kradem. Škoda. Bila je sprejeta oseba, ki me v laži prekaša. Toliko o verodostojnosti vlade.

OBSKURNOSTI. Kradejo nam denar z raznoterimi 'akcijami', z merilci na radiatorjih, ki so brez vrednosti…  Pritožba ne trpi izvržbe!

S spoštovanjem,

Darja Rakčević Gorup

ANDREAS LUBITZ IN STRMOGLAVLJENJE LETALA

Kako je končal A. L. in njegovih 150 je skorajda jasno. Pustimo vse nevrofiziologe in profesorje s Cambridga, ki so dajali slučajne, zgolj verjetnostne razlage. 

Depresija zagotovo ni bila vzrok strmoglavljenja letala, bila je zgolj ena od dejavnikov. V stanju apatije se  'bolniku' ne ljubi vstati iz postelje, še manj, da bi odšel v službo in se lotil odgovornega dela-upravljanja z letalom. Tudi stanje 'deja vu' je vprašljivo.. Spomin na dolino iz otroštva, enkrat že videno, kot vzrok za uresničitev svoje megalomanske ideje, enkrat sem bo še govorilo o meni, je popolni nesmisel. Da bi se ta želja, pretežni del življenja sestavljala v mozaik 'strmoglavljenja', ne vzdrži vode.

Že na začetku sem slutila, zaznavala, da je A.L. homoseksualec. Zakaj?

To je edini podatek, ki ni smel pricurljati na dan, podatek, ki so ga tako intenzivno skrivali, češ da ne smejo objaviti Lubitzove diagnoze. Lahko bi povedali, da ima obsesivno kompulzivno nevrozo, da je depresiven, fobičen, paranoičen, da ima travmo in samomorilne misli. Homoseksualnost je edini tabu, ki ga nismo smeli izdati, ker to meče senco na celotno združbo GW predvsem pa  na pilota. Ker sem se nekaj časa strokovno ukvarjala s homoseksualnim vedenjem natanko vem, da lahko postanejo moški skrajno agresivni, če ga partner pri ponudbi seksualne usluge zavrne. 

Tudi slika Lubitza pred San Franciskom ni slučaj, ker je to mesto gayev. Zapustila ga je partnerka, ki tudi ni  dala jasnega uvida o vzroku ločitve. Dejstva, da je partner 'gay' zagotovo ne bi obelodanila, ker je preveč intimno, neetično, da bi se razširilo po svetu. 
Predvsem pa bi to takoj sprožilo vprašanje o vpletenosti posadke in pilota. Kaj delata dva moška, ki sta zaprta v kabino med poletom, če sta nagnjena k homoseksualnosti? Po mojem verjetnostnem računu sta sposobna mnogo česa: od otipavanja, grizenja,  do  sado-mazo igric.  

Slutim, da sta bila oba naelektrena, napeta, pa jima medsebojni odnos ni 'zalaufal'. Pilot je verjetno odklonil, zavrnil, odrinil Lubitza, zaloputnil z vrati in se šel praznit v WC. 

A.L-ju se je zaradi dodatne napetosti, jeze  totalno 'strgalo'. V stotinki sekunde (to ni bil dolgotrajen načrt) seuvidevala ,  je brez-glavo odločil, da pikira v prepad. Na nikogar, prav na nikogar ni pomislil, tako ga je obvladovala jeza, agresija, nagoni. Če zagospodari 'libido', se zaprejo vsi človeški atributi - razum, čustva, občutki. Nagoni segajo 'čez' in obvladujejo človeško psiho, zato so ljudje v tem stanju sposobni tudi ubijanja so-ljudi. Grozljivo, nagnusno, težko razumljivo, a vendarle verjetno. O tem ne želim več premišljevati!
Darja R. Gorup

Lewis Carroll:Alica v čudežni deželi, Godar: Straašen teden s čarovnicami

Preden začnem brati knjigo, si vedno želim čimveč zvedeti o avtorju ali avtorici. Oznaka avtorja, mi  zelo veliko pove o knjigi. Avtor v bistvu 'piše samega sebe skozi druge like'. Dialogi so pogovor avtorja s samim seboj ali z virtualnimi osebami. 

Lewis Carroll je 'nick name' avtorja z imenom Charles Lutwidge Dodgson. Profesor Dogson je poučeval matematiko in pisal matematične učbenike na Oxfordu. Nikoli ni zares odrasel, bil je večni Peter Pan. Na dolgih sprehodih je svojim mladim prijateljem, otrokom iz soseščine pripovedoval zgodbe za kratek čas. Zlasti vneto ga je poslušala Alica, hčerka ravnatelja na tamkajšnji gimnaziji. Postala sta prijatelja in Caroll jo je zaznamoval na številnih fotografijah, tudi golo. Dandanes bi ga seksologi verjetno označili za pedofila in našli v njegovih zgodbah številne spolne znake: votlina, dolgi temni hodnik  v katerega jo je popeljal zajec, bi lahko simbolizirala vagino ali maternico, zajci so simbol razploda, seksa. A ta  romantični, nežni moški je bil, po mojem mišljenju, vse prej kot perverzni pedofil. Alico je imel  resnično rad, o njej je pisal zgodbe, se z njo pomenkoval in jo želel celo poročiti. Posvetil ji je knjigo zgodb: Alica v čudežni deželi, ki je postala svetovna uspešnica. L.C. je imel težko otroštvo. Številne bolezni od oslovskega kašlja, do jecljanja, zavrt v psihičnem smislu, odraslih ni  prenašal. Veselje, prisrčne stike, radost so mu pomenili edinole otroci, ki jim je podaril, zapisal številne zgodbe in pripovedke. Alica v čudežni deželi je zgodba, ki prehaja že v klasiko: nenavadne živali, dogodki, vojvodinje, kraljice, oživljenje karte, vpletanje šaljivih pesmi v vsebino, pričajo o Carollovi  brezmejni domišljiji. Njegova psihična zadrtost je našla pot v  pripovedih in se razprostrla v neverjetnih  likih.  

Mislim, premišljam dorečem svojo fantazijo v knjižici Straašen teden s čarovnicami, ki je bil skupen projekt z mojo hčerko T. T. je naslikala risbico in rekla: 'mami napiši mi zgodbo o tej sliki!'. Risba je ponazarjala štiri raznolike čarovnice: Čičibaro, Smokuljo, Magito in Pilpo, ki so na svojih metlah prevažale svoje prijatelčke papagaje. Po vsaki zgodbi je T. dala komentar in pognala pripoved v novo dogajanje. Prispevala je tudi ilustracije za vsako zgodbo posebej in rojevati se je začela knjižica kot plod najinega skupnega dela. Knjižica ima 'navodila' za vzpostavitev sodelujočih odnosov med starši in otroki v fazi pred-spanja.

PIER PAOLO PASOLINI

Film o Pasoliniju mi je razširil umevanje svobode, filozofijo narave in njenega logosa, umevanje spolnih razmerij, ki v 21. stoletju nimajo več pravil in normativov. 

Pretreslo me je razmerje Pasolinija z mladeničem na plaži, kjer njuno ljubljene potepta drhal z grozodejstvi, mučenjem in lomljenjem človekovega dostojanstva. Pasolini umre. A Pier Paolo Pasolini je 'never ending story.'
Pasolini pravi: 'stvari nimajo konca'... in tako še vedno biva nad nami kot (brez) končna energija.  Njegove misli sledijo nam in mi sledimo njim v (nes)končnih krogih vračanja ter ponovnega vzpostavljanja vezi. Njegova homoseksualna nagnjenost, njegova upodobitev sado-mazo igric je upor proti anarhiji vladanja, proti ozki morali podučevanja in licemerstva. 

Dokončan je tudi Pasolinijev film  perverznih in hkrati kontroverznih prizorov: Salo in 120 dni Sodome, ki odslikava njegovo 'obsedenost' z različnimi oblikami seksualnega vedenja. Perverziji da film (s)miselni poudarek v sistemu zla, ki ga vodijo: predsednik, vojvoda, škof in sodnik v fašistični Italiji.  

Film Pasolini, naj vas skozi kolaže Pasolinijevih intervjujev, homoseksualnih prizorov, filozofskih traktatov šokira, da bodo vaše misli postajale razmisleki o (ne)smiselni ljubezni. 

Godar

CINIZEM ZLA

'Borimo se za dobrobit Slovenije in slovenskega ljudstva, želimo usmeriti Slovenijo po poti napredka, miru in blagostanja. Stranke se ne ukvarjamo same s seboj, delamo na tem kako bi ljudstvo popeljali  iz krize.'   Cinizem zla!

Ste kdaj prebrali Platonov 'traktat' o votlini? V votlini so živeli (ne)ljudje,  ki so gledali v sivo-črne stene, v lastne podplate, k nogam. Niso smeli, zmogli pogledati iz te votline na svetlobo, kjer bi zrli resnici v oči in oslepeli. Živite v prispodobi te votline in paberkujete sami s seboj, ljudje pa životarimo na drugi strani, ločeno od vas, brez usmeritev, brez svežega vetra v jadrih. Kot pijavke lokate našo kri-denar, sesate naše dostojanstvo in samospoštovanje.

S kakšno pravico nam trosite (ne) smisle, se norčujete iz nas? Soodgovorni ste za nesrečen narod, za ljudi, ki se morajo drogirati z alkoholom, psihofarmaki, da lahko živijo v tem (brez)mejnem  propadanju. Nekateri posamezniki tega ne zmorejo več. Se zavedate, da smo na vrhu po številu samomorov?  Si upate, pogledati v obraz narodu, z ugaslimi pogledi, ki zrcalijo žalost in obup, odslikavajo agresijo ter se grizejo med seboj?

Naše družbene misli so zgoščene v negativno energijo, v zatohlo atmosfero, ki valovi nad nami  in nam ne da dihati. Še slišite smeh, kričave šale, navihane prebliske zadovoljstva? To je energija, ki nima odmeva, ki ni več spoznana, prepoznavna. Mahate nam z zastavicami Krize, kot smo včasih mahali pionirčki Titu pa nismo vedeli zakaj in čemu. Res, verjamete, da vas bo osrečilo enormno plačilo, ki se udejanja v (ne) delu?

Ko boste pripravljali raznotere izhode iz krize, se ni potrebno okoriščati z davkoplačevalskim denarjem. Dovolim, da vse skupaj prepišete od mene. Copy paste brez povračila. Tega ste že vajeni, ne bo težko. Narod bo srečen, s tem boste izpolnili svoje poslanstvo: 'Delamo za ljudi, za njihovo srečo in blagostanje!'  Pri tem sledi tudi grenka pilula. Nekaj dobrot bo potrebno odrezati od lastne pogače. Vem, boli, stiska vas pri srcu, v glavi vam odzvanja, ne, to pa že ne! Brez slabe vesti prepišite naslednje:

UGOTOVITVE

Slovenija  je v 21.stoletju. Iz etatističnega tipa se je preoblikovala v neoliberalistični tip kapitala, ko začne trg nadzirati blaginjo. Začela se je borba za konkurenčno prevlado v katero so vmešani: cerkev, univerza, zdravstvo, pravni sistem, prikriti mafijski karteli, klani. Za enkrat ima le peščica ljudi možnost (do) živeti družbeno blaginjo. Ti so nosilci moči: akademski krog, ki 'brez krivde'  omogoča trženje kapitala na osnovi (ne)overjenih študij,  pripadnost, lojalnost raznovrstnim  lobijem, sektam, 'službam'. Srednji sloj se v tržnem gospodarstvo počasi, a vztrajno izgublja. Ljudje z roba: klošarji, invalidi, ljudje zasvojeni z alkoholom, drogo, bolezensko oslabeli upokojenci, brezposelni starši z otroki, si pomagajo zgolj z minimalnimi socialnimi prispevki, da o kakovosti življenja sploh ne govorimo.

TEORETIČNI MODELI BLAGINJE

Družbena blaginja je vračanje denarja s katerim so državljani kreditirali državo  (Godar).

Model A: štartna osnova vseh državljanov t.j. eksistenčni minimum  je za vse enak- 1000 evrov. Pri tem ni pomembno koliko je posameznik udeležen pri družbeno ekonomski produkciji in kako bo denar uporabljal oziroma trošil; nekdo v širše družbeno blagostanje, drugi v osebni propad. Na to lahko pristajamo, saj ne moremo pričakovati, da bi bili vsi enako ozaveščeni.

Sredstva bomo pridobili z obdavčenjem vseh tistih, ki imajo v javnem ali zasebnem sektorju več kot 1500 evrov, ne glede  v katerem segmentu delajo: parlament, stranke, univerza, uprava, pravne službe, medicinsko osebje, svetovalci pravno ekonomskega področja.

Davek od mesečnega zaslužka v javnem in zasebnem sektorju: 1500-3000 evrov zaslužka bo 10%, davek od 3000-6000 evrov zaslužka bo 20%, od 6000- 10 000 evrov zaslužka bo 30%, nad 10 000 evrov mesečno bo davek 50%. Prednosti te opcije so večja varnost in s tem posledično tudi manj vsestranske ogroženosti. Ta model lahko poveča varnost med vsemi segmenti družbenega sistema.

Slabost opcije je, da ta model najbolj obdavči ljudi, ki odločajo in so na 'vrhu' družbenega sistema. To je ta grenka pilula, ki jo mora vrh  požreti, da bo  narod zadovoljen in bo lahko bival na človeški način Z modelom A, vlada ne bo prelomila  osnovne zaprisege: 'Delamo za blaginjo slovenskega naroda!'

Model B: pomeni pomoč najšibkejšim segmentom družbene stvarnosti  s tem, da jim omogočimo ustrezne bivalne in druge eksistenčne pogoje. Obdavčili bomo, brezkompromisno vse, ki pridobivajo denar na nezakonit način: vsa kupljena mesta, nazivi,  prisvajanje v akademskih krogih, kupljeni naslovi, pridobljen denar iz konzultacij, svetovanja, ekspertiz, ki nima argumentov strokovnosti,  prepisanih diplom, magisterijev, doktoratov. Plačilo davka za tovrstne malverzacije je 10 000 evrov po komadu, diploma, magisterij, doktorat;  nazivi dr. mag, dipl. univ. 8000 evrov po komadu, davek na sivo ekonomijo 50% od zneska . Vsi ti ciniki zla pa ne bodo čepeli v zaporu, ker bi mesto Ljubljana postalo Guantanamo, da bi se vanj lahko naselili vsi udeleženci nezakonitega zla.

Dopolnilni kriteriji modela A in B: poleg osnovnega materialnega kriterija se ta blaginja prepleta z zagotavljanjem optimalnega psihofizičnega razvoja posameznika ter  razvoja družbe kot sistema, ki se odslikava v ljubezni. Dobro funkcioniranje obeh modelov se zrcali v naslednjih postulatih: uravnoteženi ekološko-nravstveni pogoji, udejanjen moralno etični kodeks, osmišljen pravni red, povezovalni mrežni plan odnosov  med vsemi ljudmi v državi. Blaginji se bomo približevali z večjimi ali manjšimi oscilacijami vse dotlej, dokler bomo obstajali kot ljudje v družbenem sistemu.

Nadaljevanje: Godar- Zrcalim (blog)

AVTORSKA ŠTUDIJA KOT PISMO PRAVNI POOBLAŠČENKI UNIVERZE NATAŠI PIRC MUSAR

Žvenket denarja je rekvijem človeštva (Godar)

Spoštovana pravnica in zastopnica sedanje informacijske pooblaščenke,

pišem razmišljam analiziram v dobri veri, da bom živela v Sloveniji , kjer imam po principih in zakonodaji kazenskega prava, po principih ustavno civilnega in procesnega prava ter ne nazadnje po principih človeške etike in dostojanstva, vso pravico, da izrazim pomisleke, dvom, pri razsojanju enormnih zneskov, ki so jih zaslužili spoštovani profesorji na Univerzi. Za ogrevanje si bom  v uvodu dovolila nekaj citatov. Orwell:  'včasih se je zdelo, da je farma  postala bogatejša, ne da bi obogatele živali same-razen seveda prašičev in psov…'vse živali so enakopravne, toda nekatere živali so enakopravnejše od drugih'. Toliko za ilustracijo, da si nekoliko oddahneva  in s faznim zamikom preideva na strokovno- znanstveno dimenzijo.

Želim vam prikazati svoje pomisleke iz  treh zornih kotov , ki se dinamično prepletajo in so referenčni okvir drug drugemu:  principi živih struktur, človeka narave kozmosa; principi varstva informacijske zasebnosti; principi etike, kjer na dimenziji  časa valujejo iskrenost, pravica in poštenost.

PRINCIPI ŽIVIH STRUKTUR, KOZMOSA- NARAVE- ČLOVEKA

Vsi procesi v naravi, kozmosu, človeku, so v stalnem nihanju in procesnem valovanju, tako da se energija človeka (elektroliti v krvi, EEG v možganih, elekto magnetno nihanje človeka kot celote) prenaša v zakrivljeno elektro-magnetno-kvantno polje, ki se zrcali v soljudeh, skupnosti, družbi. V kolikor prihaja do družbenih anomalij: kraja, sprenevedanje, manipuliranje, razvrednotenje, se  blagodejno, sinusno  nihanje prevesi v perturbacije, turbolence, vrtince. Kako to občutimo ljudje kot (z)družba v Sloveniji? Sprva prihaja do minimalnih odklonov kot so nespečnost, nestrpnost, aritmična napetosti v tlaku in frekvencah srčnega utripa, ki se zna v hujših družbenih stresih in pritiskih prevesiti v odklone kot so depresija, apatičnost, pasivnost, nezadovoljstvo ali celo v hujšo patologijo: delinkvenca, agresija, manije, strah, perverzije, samomori. Naj poenostavim: vse te neadekvatne, nesprejemljive transformacije v družbi imajo za posledico, skop, nesrečen, samomorilen narod. Kdo tu odgovarja, kdo je poklican na odgovornost? Nihče, ker živimo v (brez) pravnosti, kjer je mogoče tudi to, da se krivda, odgovornost prelaga iz ene osebe na drugo, iz sivih lobijev na črne lobije, iz ene ideološke sfere na drugo, tako da navsezadnje ne veš kje se je začela, kje končala in kdaj se bo ponovno začela. Začaran krog!

Nadalje, sledim naravi, ki ima izkristalizirana logična sosledja, kjer je vsak delček mozaik celote, kot smo ljudje delci materijsko-energijskih procesov narave- kozmosa, ki ima do filigranske potankosti razvrščena odnosna razmerja.  Če  ta logična sosledja prenašamo na bogatenja najbolj umnih ljudi v tem prostoru, bi bilo popolnoma razumljivo,da se Slovenija na osnovi raziskovalnih člankov, svetovanja, prelevi v deželico raja in blagostanja. Milijoni so bili darovani v ta namen. A zgodil se je paradoks: Slovenija propada, razpada, se krotoviči v stiskah in razcepljenosti najrevnejših slojev in enormnem bogatenju elit.  (Ne) umnost, ki nima vzročno posledične zveze z denarjem (kdor  strokovno, kvalitetno dela, ni nujno, da ima več materialnega plačila), ker vladajo principi verjetnosti in slučajnosti.  Vsak član elite sloj ima  pravico, da bogati do ekstremov, ki niso definirani in več ali manj ne korelirajo z vloženim delom.

Poudarjam, da delo ni abstraktna kategorija.  Na najvišjih nivojih umnosti in 'modrosti' naj bi bila kakovost dela  premo sorazmerna s plačilnim rangom. Iz tega ni potrebno delati doktoratov. Umni članki, ki so na dimenziji dobrobiti za Slovenijo, so razumljivi  vsakemu povprečnemu intelektualcu. V kolikor so ti članki, dvosmiselni, zavajajoči, razvrščeni v alogične odnose (po principu bolj sem nerazumljiv, višje kotiram v znanstveni sferi) je to razvidno zelo hitro in se je nesmiselno obremenjevati. Definicija zaslužkov naj bi bila ekvivalentna z vloženim delom.

Če pogledamo v naravo, v umna stvarstva najpreprostejših žuželk,  se točno vidi kaj so storile čebele delavke, koliko medu so znesle v satovje, kako so v labirintu mravljišča, mravlje z raznašanjem težkih tovorov, gradile  mikro socialni sistem. Tudi ljudje, ki kopljejo jarke, lahko z lahkoto pokažejo in dokažejo koliko metrov jarka so izkopali za prejeto plačilo. Najbolj umni ljudje našega stvarstva pa ne morejo (do)kazati korelacije med kvaliteto svojega dela in zneski. Ponoven paradoks!

Nadalje, nekdo, ki  je tvorno aktiven, rad pokaže rezultate svojega dela in jih umno argumentira, ker so pridobljeni s pošteno aktivnostjo. 

Verjamem, prepričana sem, da so naši modri možje in žene, v funkciji profesorjev, ustvarili vrsto inovativnih člankov na različnih področjih. Ni mi jasno, zakaj morate spoštovana Pirc Musarjeva skrivati njihova plačila, ki so verodostojno zaslužena, zgolj zaradi 'neosnovanih čvekarij' zavistnega naroda. Čemu, zakaj?

Vsaka živa struktura je po principu naravnih zakonov ponosna na svoje delo (slon, ki z rilcem kotali deblo, ptički, ki spletajo gnezda), ker vedo, da skrbijo za razvoj 'naravnega debla' in življenja v njem. Kaj pa  umni ljudje? Sramujejo se svojega dela in plačila po delu, skušajo ga prikrivati, zakrivati, zamaskirati do nerazpoznavnosti.  Kako to?

Če se gibljemo  še naprej po lestvici narave, dobijo tudi živali, na primer čebele plačilo za svoje delo. Za kapljico medu so nagrajene s sadkom sladkornega vzorca. To je ekvivalentno z zakoni narave: vloženo delo srkanje medu in vnos v panj je sorazmerno z nagrado. Logično!

Kako to velja za najbolj razumne posameznike?  Za organiziranje seminarjev se lahko obeta 1000 kratnik plačila glede na vloženo delo. A to je še vedno  transparentno, etično in je kaznivo dejanje zgolj v naših glavah, v glavah zavistnega, maloumnega ljudstva, ki iz golega ljubosumja črtimo tako visoke zaslužke. S tem je treba presekati. Rezultati so že tu.  KPK s supervizorjem že plačuje davek za anomalije eksibicionizma oziroma nepotrebnega, (ne) zakonitega razkazovanja. 

PRINCIPI INFORMACIJSKE ZASEBNOSTI (dr. Čebulj- Varstvo informacijske zasebnosti v Evropi in Sloveniji) so potegnjeni iz strokovnega zaledja prava.

Drugo poglavje,

Osebni podatki so podvrženi avtomatskemu procesiranju, 5. Člen: morajo biti pridobljeni in sprocesirani na fair in zakonit način; morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo subjekta; 6. Člen: avtomatsko se ne smejo procesirati podatki, ki kažejo na rasno poreklo,  politična prepričanja kot tudi osebni podatki, ki se nanašajo na zdravstveno ali seksualno življenje, enako velja kakor tudi osebne podatke, ki se nanašajo na kazenske (ob)sodbe. 7. Člen, za varovanje podatkov, shranjenih v avtomatskih datotekah, morajo biti sprejeti ustrezni varnostni ukrepi, s katerimi se preprečuje nepooblaščen pristop, procesiranje in širjenje teh podatkov.

Prosim, da mi argumentirano odgovorite kdaj, kje, na kakšen način so bili obelodanjeni varnostni ukrepi, ki preprečujejo širjenje podatkov o enormnih materialnih zneskih, ki  bodo podvrženi izbrisu.

Ker sem  laik na tem področju, se vam spoštovana Nataša P. Musar opravičujem, ker nisem našla podatkov o tem, da KPK ne sme javno obelodaniti zneskov, ki so tržnega značaja ampak zgolj materialne zneske, ki so plačljivi v javnih službah. 

Ker  ta meja  ni verificirano ločena na pravni podlagi, so možne manipulacije in (ne)transparentnost (op. avtorice). Se opravičujem, če je to osebna zmota. Kdaj je nekaj že javno in kdaj postane tržno kako se javno in tržno prepletata, je vprašanje, ki vam ga, zaradi svojega neznanja, zastavljam.  

Ker sem že precej zaplula v resne vode, bi poudarila, da je naravnost smešno, da je g. Boris Štefanec postavil gornjo mejo za razkritje zneska 200 000, mejo bi moral še zvišati. Kaj pomeni nakup malega zrakoplana, kar približno ustreza tej vsoti. Osebno ga ne bi niti sprejela, ker ga ne znam voziti in me je strah višin. Ali na primer ladje v  času cunamijev in udarnih valov. Potopi se na dno oceana in kaj imaš potem od teh enormnih zneskov. Nič.

PRINCIPI ETIKE

Principe zagovarjajo  vsi, ki so na vrhu družbene hierarhije kot tudi vi spoštovana pooblaščenka. Vladajo določeni stereotipi in po vsej verjetnosti ima vsak človek drugačno predstavo kaj je to pravičnost in poštenje. Zame osebno je poštenje darovanje-objemov, lepote, poezije, umetnosti, dotikov, strokovnega znanja, ne da bi na pri tem mislila na povračilo in žvenket novcev. Za nekoga je poštenje v njegovem nasprotju, da ne kradeš in ne lažeš.

Ker vas spoštovana Nataša P. Musar doživljam na dimenziji etike, bi imela srčno željo, da objavite rezultate vaših študij, ki so plod desetletnega dela. To pa zgolj zato, da ne bi prihajalo še do večjih anomalij v naši družbeni stvarnosti. Ako bi nam postregli s priročnikom (vaših desetletnih študij) 'Javno-zasebno', ki bi podal informacije o tem kaj je transparentno in kaj ni, katere podatke se lahko posreduje in katere ne, kako jih zaščititi, kaj predstavlja javni in kaj tržni interes, bi bil orkan v kozarcu vode v kali zatrt ter v teh kriznih časih ne bi doživljali še dodatnih stisk in osebnih pretresov.

Cilj mojega pisanja ni bil preoblikovanje vrednot Univerze. Teh pravic nimam.

Želim zgolj, da pisanje preberete in mi argumentirano odgovorite. Hvala! Veliko sreče ter pravično plačilo po delu vam želim.

Študija je kot inovativna ekspertiza avtorsko zaščitena in seveda nikoli objavljena.

PISMO PREDSEDNIKU VLADE

Spoštovani gospod predsednik vlade dr. Miro Cerar in 'SMC'

Prebrala sem vašo knjigo o etiki, ki me je prijetno presenetila. Prav zaradi svoje osebne etike in dostojanstva  se sprašujem: Zakaj, kako to, da naša vlada ne deluje v teh okvirih po planu človeških vrednot in sinergije. Slovenija ni dežela ljubezni in tvornih odnosov med ljudmi, Slovenija postaja pekel mafijskih kartelov, korupcije in vlada  ne naredi ničesar, prav ničesar, da bi se stanje normaliziralo. Govorjenje in pisanje o prevrednotenju vrednot, o pravičnosti, poštenosti so mrtve črke na papirju ali v govorni besedi 'zamrznjena resničnost'. Naš veliki pesnik in videc je zapisal: 'modrost, pravičnost, učenost device, brez dot žalvati videl sem samice.'

Kaj se sedaj dogaja? Z močnimi argumenti ne z argumenti moči želim nekoliko razmisliti o vašem izboru (ki je zgolj vaš in nedotakljiv) ministrice za znanost. Po Platonovih principih (dve leti sem študirala Platona, napisala o njem dve inovativni študiji in 150 strani, a mentorji so me označili za 'blesavo' in  nisem  doktorirala) naj bi na akademiji vedrili in oblačili ljudje z razmišljujočim, izostrenim umom, z logičnim sosledjem modrosti ter z osebnimi karakteristikami podeljevanja znanstvenih resnic.  To je sedaj izbrisano kot da nikoli, sploh nikoli ni obstajalo. Akademikov in akademije že dolgo ni več, če se oziramo na Platonove dialoge in njegove principe pri ustanavljanju Akademije. Vaši kriteriji izbora osebe, ki naj bi bila ministrica znanosti so zamolčani in v njih se ne mislim poglabljati, ker nimam te pravice. Tudi mene,  kot osebo, ste izbrisali. Verjetno ste pritisnili na gumb 'delete' in me enostavno pospravili v smeti. Pa nič zato. Dovolj je, da sama dobro vem, kako (ne) visoko kotiram in kako trdno pokončno hrbtenico imam, ki je seveda krepko zaščitena z 'ozadjem'. Predstavljala sem si (oprostite  to je zgolj moja  fantazma), da bo oseba, ki je imenovana v tako pomemben vladne resor predstavila argumente svojega imenovanja. Zgolj to, da organizira seminarje (S.C.) in ne  krade ni njena referenca, to je umevno samo po sebi ali pa ni… Tako kot ministrica Setnikar Cankar, tudi  spoštovana gospa Klavdija Markež, ni imela nobenega argumenta o strokovnih, znanstvenih tekstih, o smernicah in razvoju pedagoških inovacij o napredku in preoblikovanju  zakonodaje o visokem šolstvu.

Moj CV z argumenti, inovativnimi študijami, doktorati, strokovnimi referencami za razvoj osnovnega, srednjega in visokega šolstva mi  zgolj škodi oziroma je huda napaka, ker mi nanj sploh niste odgovorili. Bolj si nadarjen, bolj te sistem izkorišča, tepta kot konjsko figo, že iz same gole zavisti. A če ne bo ustreznega izobraževanja, inovativnih rešitev, problemskega študija, znanstvenih presežkov, se bo država in ljudje razcepili ter se potopili v blatno kloako. Za zdaj vlada igra z državljani IGRO MANIPULACIJE, ki postaja nerešljiva uganka. Ni dokazov o kraji akademikov in ga tudi ne bo, ker pristajamo na neumnost in so sodišča pravna v svoji brezpravnosti. 

To je ekvivalentno kot če bi sama kandidirala za dekanico Fakultete za arhitekturo. Napravila bi hišico iz kart pa bi jo podrl veter. Moja  izgovor bi bil : imela sem dober načrt, hišica iz kart je inovativna kreacija in ta močan piš  je zgolj faza  na katero nisem mogla računati. Pa bi me podprli:. 'Saj je naredila zelo inovativen načrt, poln kreativnih smernic, a na spremenljive zunanje okoliščine ni mogla računati. Tako približno se dičijo argumenti  vodilnih ljudi. Manipulacija kot manipulacija, saj je tako (ne)dokazljiva.

V naši deželici vlada aksiom: 'skrivaj pamet kot kača noge'. Ker se nisem držala tega aksioma, sem na svojem doktorskem izobraževanja pogrnila, šla sem skozi psihološki  Auschwitz, izmučili so me do smrti, zaradi hude turbolence pri moji sladkorni bolezni. Trikrat sem bila v komi. Nobenemu se še las ni skrivil, jaz pa sem skoraj umrla. Pa koga to briga, saj vsi dobro vedo, da pravna država  ne deluje  in imajo 'akademiki' proste roke. Pa jih toži, če jih moreš: mission imposible! 

Tudi če bi me  vtaknili v zapor ali norišnico, celo če bi me ubili,  se ne bi ničesar zgodilo. Zdravniki bi  po diktatu napisali diagnozo 'odpoved srca' in primer bi bil zaključen za vedno.

Ne želim kritizirati vsevprek, moj cilj ni preoblikovanje  vrednot vlade. Ko bi imela čarobno palico bi vam dala vetra v jadra, da bi barka vozila  preko valovanja nežnosti, pravičnosti,  filigranske občutljivosti, močnih argumentov, dotikov, objemov, modrosti. Tako vam želim vse dobro vsaj na področju vrednot, ki jih  poznate.

'Naj mirno plavala bi vaša barka v deželo Enijo (enakost, enakopravnost vseh), ta čas bo bližnji sosed varoval Slovenijo'.

S spoštovanjem,

Godar

Oprostite, želim, da preberete pismo in se zamislite. Odgovora verjetno ne bom prejela, niti opravičila, ker sem v tem slučaju brezpravna državljanka.

Pismo je bilo priporočeno poslano predsedniku vlade, osebno in...0.