Žvenket denarja je rekvijem človeštva
(Godar)
Spoštovana pravnica in zastopnica sedanje
informacijske pooblaščenke,
pišem razmišljam analiziram v dobri veri, da bom živela v Sloveniji , kjer imam po principih in
zakonodaji kazenskega prava, po principih ustavno civilnega in procesnega prava
ter ne nazadnje po principih človeške etike in dostojanstva, vso pravico, da
izrazim pomisleke, dvom, pri razsojanju enormnih zneskov, ki so jih zaslužili
spoštovani profesorji na Univerzi. Za ogrevanje si bom v uvodu dovolila nekaj citatov. Orwell: 'včasih se je zdelo, da je farma postala bogatejša, ne da bi obogatele živali
same-razen seveda prašičev in psov…'vse živali so enakopravne, toda nekatere
živali so enakopravnejše od drugih'. Toliko za ilustracijo, da si nekoliko
oddahneva in s faznim zamikom preideva
na strokovno- znanstveno dimenzijo.
Želim vam prikazati
svoje pomisleke iz treh zornih kotov ,
ki se dinamično prepletajo in so referenčni okvir drug drugemu: principi živih struktur, človeka narave
kozmosa; principi varstva informacijske zasebnosti; principi etike, kjer na dimenziji časa valujejo iskrenost, pravica in poštenost.
PRINCIPI ŽIVIH
STRUKTUR, KOZMOSA- NARAVE- ČLOVEKA
Vsi procesi v naravi, kozmosu, človeku, so v stalnem nihanju
in procesnem valovanju, tako da se energija človeka (elektroliti v krvi, EEG v
možganih, elekto magnetno nihanje človeka kot celote) prenaša v zakrivljeno elektro-magnetno-kvantno
polje, ki se zrcali v soljudeh, skupnosti, družbi. V kolikor prihaja do družbenih anomalij: kraja, sprenevedanje,
manipuliranje, razvrednotenje, se blagodejno,
sinusno nihanje prevesi v perturbacije,
turbolence, vrtince. Kako to občutimo ljudje kot (z)družba v Sloveniji? Sprva
prihaja do minimalnih odklonov kot so nespečnost, nestrpnost, aritmična
napetosti v tlaku in frekvencah srčnega utripa, ki se zna v hujših družbenih
stresih in pritiskih prevesiti v odklone kot so depresija, apatičnost,
pasivnost, nezadovoljstvo ali celo v hujšo patologijo: delinkvenca, agresija,
manije, strah, perverzije, samomori. Naj
poenostavim: vse te neadekvatne, nesprejemljive transformacije v družbi imajo
za posledico, skop, nesrečen, samomorilen narod. Kdo tu odgovarja, kdo je
poklican na odgovornost? Nihče, ker živimo v (brez) pravnosti, kjer je mogoče
tudi to, da se krivda, odgovornost prelaga iz ene osebe na drugo, iz sivih
lobijev na črne lobije, iz ene ideološke sfere na drugo, tako da navsezadnje ne
veš kje se je začela, kje končala in kdaj se bo ponovno začela. Začaran krog!
Nadalje, sledim naravi, ki ima izkristalizirana logična
sosledja, kjer je vsak delček mozaik celote, kot smo ljudje delci
materijsko-energijskih procesov narave- kozmosa, ki ima do filigranske
potankosti razvrščena odnosna razmerja. Če
ta logična sosledja prenašamo na bogatenja najbolj umnih ljudi v tem
prostoru, bi bilo popolnoma razumljivo,da se Slovenija na osnovi raziskovalnih
člankov, svetovanja, prelevi v deželico raja in blagostanja. Milijoni so bili
darovani v ta namen. A zgodil se je paradoks: Slovenija propada, razpada,
se krotoviči v stiskah in razcepljenosti najrevnejših slojev in enormnem bogatenju
elit. (Ne) umnost, ki nima vzročno
posledične zveze z denarjem (kdor
strokovno, kvalitetno dela, ni nujno, da ima več materialnega plačila),
ker vladajo principi verjetnosti in slučajnosti. Vsak član elite sloj ima pravico, da bogati do ekstremov, ki niso
definirani in več ali manj ne korelirajo z vloženim delom.
Poudarjam, da delo ni abstraktna kategorija. Na najvišjih nivojih umnosti in 'modrosti' naj
bi bila kakovost dela premo sorazmerna s
plačilnim rangom. Iz tega ni potrebno delati doktoratov. Umni članki, ki so na
dimenziji dobrobiti za Slovenijo, so razumljivi
vsakemu povprečnemu intelektualcu. V kolikor so ti članki, dvosmiselni,
zavajajoči, razvrščeni v alogične odnose (po principu bolj sem nerazumljiv,
višje kotiram v znanstveni sferi) je to razvidno zelo hitro in se je nesmiselno
obremenjevati. Definicija zaslužkov naj bi bila ekvivalentna z vloženim delom.
Če pogledamo v naravo, v umna stvarstva najpreprostejših
žuželk, se točno vidi kaj so storile
čebele delavke, koliko medu so znesle v satovje, kako so v labirintu mravljišča,
mravlje z raznašanjem težkih tovorov, gradile
mikro socialni sistem. Tudi ljudje, ki kopljejo jarke, lahko z lahkoto
pokažejo in dokažejo koliko metrov jarka so izkopali za prejeto plačilo. Najbolj
umni ljudje našega stvarstva pa ne morejo (do)kazati korelacije med kvaliteto
svojega dela in zneski. Ponoven paradoks!
Nadalje, nekdo, ki je tvorno aktiven, rad pokaže rezultate
svojega dela in jih umno argumentira, ker so pridobljeni s pošteno aktivnostjo.
Verjamem, prepričana sem, da so naši modri možje in žene, v
funkciji profesorjev, ustvarili vrsto inovativnih člankov na različnih
področjih. Ni mi jasno, zakaj morate
spoštovana Pirc Musarjeva skrivati njihova plačila, ki so verodostojno
zaslužena, zgolj zaradi 'neosnovanih čvekarij' zavistnega naroda. Čemu, zakaj?
Vsaka živa struktura je po principu naravnih zakonov ponosna
na svoje delo (slon, ki z rilcem kotali deblo, ptički, ki spletajo gnezda), ker
vedo, da skrbijo za razvoj 'naravnega debla' in življenja v njem. Kaj pa umni ljudje? Sramujejo se svojega dela in
plačila po delu, skušajo ga prikrivati, zakrivati, zamaskirati do
nerazpoznavnosti. Kako to?
Če se gibljemo še
naprej po lestvici narave, dobijo tudi živali, na primer čebele plačilo za
svoje delo. Za kapljico medu so nagrajene s sadkom sladkornega vzorca. To je
ekvivalentno z zakoni narave: vloženo delo srkanje medu in vnos v panj je
sorazmerno z nagrado. Logično!
Kako to velja za najbolj razumne posameznike? Za organiziranje seminarjev se lahko obeta
1000 kratnik plačila glede na vloženo delo. A to je še vedno transparentno,
etično in je kaznivo dejanje zgolj v naših glavah, v glavah zavistnega,
maloumnega ljudstva, ki iz golega ljubosumja črtimo tako visoke zaslužke. S tem
je treba presekati. Rezultati so že tu. KPK
s supervizorjem že plačuje davek za anomalije eksibicionizma oziroma nepotrebnega,
(ne) zakonitega razkazovanja.
PRINCIPI INFORMACIJSKE
ZASEBNOSTI (dr.
Čebulj- Varstvo informacijske zasebnosti v Evropi in Sloveniji) so potegnjeni
iz strokovnega zaledja prava.
Drugo poglavje,
Osebni podatki so podvrženi avtomatskemu procesiranju, 5.
Člen: morajo biti pridobljeni in sprocesirani na fair in zakonit način; morajo
biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo subjekta; 6. Člen: avtomatsko se ne smejo procesirati podatki,
ki kažejo na rasno poreklo, politična
prepričanja kot tudi osebni podatki, ki se nanašajo na zdravstveno ali
seksualno življenje, enako velja kakor tudi osebne podatke, ki se nanašajo na
kazenske (ob)sodbe. 7. Člen, za varovanje podatkov, shranjenih v
avtomatskih datotekah, morajo biti
sprejeti ustrezni varnostni ukrepi, s katerimi se preprečuje nepooblaščen
pristop, procesiranje in širjenje teh podatkov.
Prosim, da mi
argumentirano odgovorite kdaj, kje, na kakšen način so bili obelodanjeni
varnostni ukrepi, ki preprečujejo širjenje podatkov o enormnih materialnih
zneskih, ki bodo podvrženi izbrisu.
Ker sem laik na tem področju, se vam spoštovana
Nataša P. Musar opravičujem, ker nisem našla podatkov o tem, da KPK ne sme
javno obelodaniti zneskov, ki so tržnega značaja ampak zgolj materialne zneske,
ki so plačljivi v javnih službah.
Ker ta meja ni verificirano ločena na pravni podlagi, so
možne manipulacije in (ne)transparentnost (op. avtorice). Se opravičujem, če je
to osebna zmota. Kdaj je nekaj že javno
in kdaj postane tržno kako se javno in tržno prepletata, je vprašanje, ki vam
ga, zaradi svojega neznanja, zastavljam.
Ker sem že precej zaplula v resne vode, bi poudarila, da je
naravnost smešno, da je g. Boris Štefanec postavil gornjo mejo za razkritje
zneska 200 000, mejo bi moral še zvišati. Kaj pomeni nakup malega zrakoplana,
kar približno ustreza tej vsoti. Osebno ga ne bi niti sprejela, ker ga ne znam
voziti in me je strah višin. Ali na primer ladje v času cunamijev in udarnih valov. Potopi se na
dno oceana in kaj imaš potem od teh enormnih zneskov. Nič.
PRINCIPI ETIKE
Principe zagovarjajo vsi,
ki so na vrhu družbene hierarhije kot tudi vi spoštovana pooblaščenka. Vladajo
določeni stereotipi in po vsej verjetnosti ima vsak človek drugačno predstavo
kaj je to pravičnost in poštenje. Zame osebno je poštenje darovanje-objemov,
lepote, poezije, umetnosti, dotikov, strokovnega znanja, ne da bi na pri tem
mislila na povračilo in žvenket novcev. Za nekoga je poštenje v njegovem
nasprotju, da ne kradeš in ne lažeš.
Ker vas spoštovana Nataša P. Musar doživljam na dimenziji
etike, bi imela srčno željo, da objavite rezultate vaših študij, ki so plod
desetletnega dela. To pa zgolj zato, da ne bi prihajalo še do večjih anomalij v
naši družbeni stvarnosti. Ako bi nam
postregli s priročnikom (vaših desetletnih študij) 'Javno-zasebno', ki bi podal informacije o tem kaj je transparentno in
kaj ni, katere podatke se lahko posreduje in katere ne, kako jih zaščititi, kaj
predstavlja javni in kaj tržni interes, bi bil orkan v kozarcu vode v kali
zatrt ter v teh kriznih časih ne bi doživljali še dodatnih stisk in osebnih
pretresov.
Cilj mojega pisanja ni bil preoblikovanje vrednot Univerze.
Teh pravic nimam.
Želim zgolj, da pisanje preberete in mi argumentirano
odgovorite. Hvala! Veliko sreče ter pravično plačilo po delu vam želim.
Študija je kot
inovativna ekspertiza avtorsko zaščitena in seveda nikoli objavljena.