AVTORSKA ŠTUDIJA KOT PISMO PRAVNI POOBLAŠČENKI UNIVERZE NATAŠI PIRC MUSAR

Žvenket denarja je rekvijem človeštva (Godar)

Spoštovana pravnica in zastopnica sedanje informacijske pooblaščenke,

pišem razmišljam analiziram v dobri veri, da bom živela v Sloveniji , kjer imam po principih in zakonodaji kazenskega prava, po principih ustavno civilnega in procesnega prava ter ne nazadnje po principih človeške etike in dostojanstva, vso pravico, da izrazim pomisleke, dvom, pri razsojanju enormnih zneskov, ki so jih zaslužili spoštovani profesorji na Univerzi. Za ogrevanje si bom  v uvodu dovolila nekaj citatov. Orwell:  'včasih se je zdelo, da je farma  postala bogatejša, ne da bi obogatele živali same-razen seveda prašičev in psov…'vse živali so enakopravne, toda nekatere živali so enakopravnejše od drugih'. Toliko za ilustracijo, da si nekoliko oddahneva  in s faznim zamikom preideva na strokovno- znanstveno dimenzijo.

Želim vam prikazati svoje pomisleke iz  treh zornih kotov , ki se dinamično prepletajo in so referenčni okvir drug drugemu:  principi živih struktur, človeka narave kozmosa; principi varstva informacijske zasebnosti; principi etike, kjer na dimenziji  časa valujejo iskrenost, pravica in poštenost.

PRINCIPI ŽIVIH STRUKTUR, KOZMOSA- NARAVE- ČLOVEKA

Vsi procesi v naravi, kozmosu, človeku, so v stalnem nihanju in procesnem valovanju, tako da se energija človeka (elektroliti v krvi, EEG v možganih, elekto magnetno nihanje človeka kot celote) prenaša v zakrivljeno elektro-magnetno-kvantno polje, ki se zrcali v soljudeh, skupnosti, družbi. V kolikor prihaja do družbenih anomalij: kraja, sprenevedanje, manipuliranje, razvrednotenje, se  blagodejno, sinusno  nihanje prevesi v perturbacije, turbolence, vrtince. Kako to občutimo ljudje kot (z)družba v Sloveniji? Sprva prihaja do minimalnih odklonov kot so nespečnost, nestrpnost, aritmična napetosti v tlaku in frekvencah srčnega utripa, ki se zna v hujših družbenih stresih in pritiskih prevesiti v odklone kot so depresija, apatičnost, pasivnost, nezadovoljstvo ali celo v hujšo patologijo: delinkvenca, agresija, manije, strah, perverzije, samomori. Naj poenostavim: vse te neadekvatne, nesprejemljive transformacije v družbi imajo za posledico, skop, nesrečen, samomorilen narod. Kdo tu odgovarja, kdo je poklican na odgovornost? Nihče, ker živimo v (brez) pravnosti, kjer je mogoče tudi to, da se krivda, odgovornost prelaga iz ene osebe na drugo, iz sivih lobijev na črne lobije, iz ene ideološke sfere na drugo, tako da navsezadnje ne veš kje se je začela, kje končala in kdaj se bo ponovno začela. Začaran krog!

Nadalje, sledim naravi, ki ima izkristalizirana logična sosledja, kjer je vsak delček mozaik celote, kot smo ljudje delci materijsko-energijskih procesov narave- kozmosa, ki ima do filigranske potankosti razvrščena odnosna razmerja.  Če  ta logična sosledja prenašamo na bogatenja najbolj umnih ljudi v tem prostoru, bi bilo popolnoma razumljivo,da se Slovenija na osnovi raziskovalnih člankov, svetovanja, prelevi v deželico raja in blagostanja. Milijoni so bili darovani v ta namen. A zgodil se je paradoks: Slovenija propada, razpada, se krotoviči v stiskah in razcepljenosti najrevnejših slojev in enormnem bogatenju elit.  (Ne) umnost, ki nima vzročno posledične zveze z denarjem (kdor  strokovno, kvalitetno dela, ni nujno, da ima več materialnega plačila), ker vladajo principi verjetnosti in slučajnosti.  Vsak član elite sloj ima  pravico, da bogati do ekstremov, ki niso definirani in več ali manj ne korelirajo z vloženim delom.

Poudarjam, da delo ni abstraktna kategorija.  Na najvišjih nivojih umnosti in 'modrosti' naj bi bila kakovost dela  premo sorazmerna s plačilnim rangom. Iz tega ni potrebno delati doktoratov. Umni članki, ki so na dimenziji dobrobiti za Slovenijo, so razumljivi  vsakemu povprečnemu intelektualcu. V kolikor so ti članki, dvosmiselni, zavajajoči, razvrščeni v alogične odnose (po principu bolj sem nerazumljiv, višje kotiram v znanstveni sferi) je to razvidno zelo hitro in se je nesmiselno obremenjevati. Definicija zaslužkov naj bi bila ekvivalentna z vloženim delom.

Če pogledamo v naravo, v umna stvarstva najpreprostejših žuželk,  se točno vidi kaj so storile čebele delavke, koliko medu so znesle v satovje, kako so v labirintu mravljišča, mravlje z raznašanjem težkih tovorov, gradile  mikro socialni sistem. Tudi ljudje, ki kopljejo jarke, lahko z lahkoto pokažejo in dokažejo koliko metrov jarka so izkopali za prejeto plačilo. Najbolj umni ljudje našega stvarstva pa ne morejo (do)kazati korelacije med kvaliteto svojega dela in zneski. Ponoven paradoks!

Nadalje, nekdo, ki  je tvorno aktiven, rad pokaže rezultate svojega dela in jih umno argumentira, ker so pridobljeni s pošteno aktivnostjo. 

Verjamem, prepričana sem, da so naši modri možje in žene, v funkciji profesorjev, ustvarili vrsto inovativnih člankov na različnih področjih. Ni mi jasno, zakaj morate spoštovana Pirc Musarjeva skrivati njihova plačila, ki so verodostojno zaslužena, zgolj zaradi 'neosnovanih čvekarij' zavistnega naroda. Čemu, zakaj?

Vsaka živa struktura je po principu naravnih zakonov ponosna na svoje delo (slon, ki z rilcem kotali deblo, ptički, ki spletajo gnezda), ker vedo, da skrbijo za razvoj 'naravnega debla' in življenja v njem. Kaj pa  umni ljudje? Sramujejo se svojega dela in plačila po delu, skušajo ga prikrivati, zakrivati, zamaskirati do nerazpoznavnosti.  Kako to?

Če se gibljemo  še naprej po lestvici narave, dobijo tudi živali, na primer čebele plačilo za svoje delo. Za kapljico medu so nagrajene s sadkom sladkornega vzorca. To je ekvivalentno z zakoni narave: vloženo delo srkanje medu in vnos v panj je sorazmerno z nagrado. Logično!

Kako to velja za najbolj razumne posameznike?  Za organiziranje seminarjev se lahko obeta 1000 kratnik plačila glede na vloženo delo. A to je še vedno  transparentno, etično in je kaznivo dejanje zgolj v naših glavah, v glavah zavistnega, maloumnega ljudstva, ki iz golega ljubosumja črtimo tako visoke zaslužke. S tem je treba presekati. Rezultati so že tu.  KPK s supervizorjem že plačuje davek za anomalije eksibicionizma oziroma nepotrebnega, (ne) zakonitega razkazovanja. 

PRINCIPI INFORMACIJSKE ZASEBNOSTI (dr. Čebulj- Varstvo informacijske zasebnosti v Evropi in Sloveniji) so potegnjeni iz strokovnega zaledja prava.

Drugo poglavje,

Osebni podatki so podvrženi avtomatskemu procesiranju, 5. Člen: morajo biti pridobljeni in sprocesirani na fair in zakonit način; morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo subjekta; 6. Člen: avtomatsko se ne smejo procesirati podatki, ki kažejo na rasno poreklo,  politična prepričanja kot tudi osebni podatki, ki se nanašajo na zdravstveno ali seksualno življenje, enako velja kakor tudi osebne podatke, ki se nanašajo na kazenske (ob)sodbe. 7. Člen, za varovanje podatkov, shranjenih v avtomatskih datotekah, morajo biti sprejeti ustrezni varnostni ukrepi, s katerimi se preprečuje nepooblaščen pristop, procesiranje in širjenje teh podatkov.

Prosim, da mi argumentirano odgovorite kdaj, kje, na kakšen način so bili obelodanjeni varnostni ukrepi, ki preprečujejo širjenje podatkov o enormnih materialnih zneskih, ki  bodo podvrženi izbrisu.

Ker sem  laik na tem področju, se vam spoštovana Nataša P. Musar opravičujem, ker nisem našla podatkov o tem, da KPK ne sme javno obelodaniti zneskov, ki so tržnega značaja ampak zgolj materialne zneske, ki so plačljivi v javnih službah. 

Ker  ta meja  ni verificirano ločena na pravni podlagi, so možne manipulacije in (ne)transparentnost (op. avtorice). Se opravičujem, če je to osebna zmota. Kdaj je nekaj že javno in kdaj postane tržno kako se javno in tržno prepletata, je vprašanje, ki vam ga, zaradi svojega neznanja, zastavljam.  

Ker sem že precej zaplula v resne vode, bi poudarila, da je naravnost smešno, da je g. Boris Štefanec postavil gornjo mejo za razkritje zneska 200 000, mejo bi moral še zvišati. Kaj pomeni nakup malega zrakoplana, kar približno ustreza tej vsoti. Osebno ga ne bi niti sprejela, ker ga ne znam voziti in me je strah višin. Ali na primer ladje v  času cunamijev in udarnih valov. Potopi se na dno oceana in kaj imaš potem od teh enormnih zneskov. Nič.

PRINCIPI ETIKE

Principe zagovarjajo  vsi, ki so na vrhu družbene hierarhije kot tudi vi spoštovana pooblaščenka. Vladajo določeni stereotipi in po vsej verjetnosti ima vsak človek drugačno predstavo kaj je to pravičnost in poštenje. Zame osebno je poštenje darovanje-objemov, lepote, poezije, umetnosti, dotikov, strokovnega znanja, ne da bi na pri tem mislila na povračilo in žvenket novcev. Za nekoga je poštenje v njegovem nasprotju, da ne kradeš in ne lažeš.

Ker vas spoštovana Nataša P. Musar doživljam na dimenziji etike, bi imela srčno željo, da objavite rezultate vaših študij, ki so plod desetletnega dela. To pa zgolj zato, da ne bi prihajalo še do večjih anomalij v naši družbeni stvarnosti. Ako bi nam postregli s priročnikom (vaših desetletnih študij) 'Javno-zasebno', ki bi podal informacije o tem kaj je transparentno in kaj ni, katere podatke se lahko posreduje in katere ne, kako jih zaščititi, kaj predstavlja javni in kaj tržni interes, bi bil orkan v kozarcu vode v kali zatrt ter v teh kriznih časih ne bi doživljali še dodatnih stisk in osebnih pretresov.

Cilj mojega pisanja ni bil preoblikovanje vrednot Univerze. Teh pravic nimam.

Želim zgolj, da pisanje preberete in mi argumentirano odgovorite. Hvala! Veliko sreče ter pravično plačilo po delu vam želim.

Študija je kot inovativna ekspertiza avtorsko zaščitena in seveda nikoli objavljena.