DIALOG S PLATONOM

Dialog je poklon mislecem-filozofom,

ki so z nezlomljivo voljo presegli sistem.

(Godar)

O, Platon, vaši duši sporočam, da Akademije ni več. Sesula se je sama vase kot hišica iz kart. Pa saj taka, kot se odseva v sodobnem času, sploh ne bi mogla obstajati. Veste  zakaj? Ker ni ljubezni, ljubezni do modrosti in razmišljanja. Ta moderna 'akademija' se odslikava tudi v maloumnosti in neznanju, ki se vrtita v laži, pohlepu po denarju. Duši me od groze in gnusa, da na lastnem ozemlju, kjer imam dom, ne smem  objavljati strokovnih člankov, da me teptajo kot človeka, da se moje  znanje in strokovnost zasmehujeta s cinizmom zla. Si lahko predstavljate, da to ni fikcija, ampak gola, slečena resnica?

Vem, Godar, da je moj svet idej, ki se utelesi v človeku, da bi lahko umeval in uvideval, izbrisan iz zemljevida stvarstva. A komajda dojemam, da akademskega nivoja ni več. Še veste, da je akademski nivo udejanjanje logosa stvarstva v umnih, iskrivih pogovorih, ki zrcalijo motivirano razmišljanje in kreativne posege. V dialoških odnosih pomeni akademska raven podeljevanje, etike in človeškega dostojanstva sogovorniku. 
Moja Akademija je bila ustanovljena 387 pr.n. št. v sadovnjaku  blizu Aten, posvečena pa je bila legendarnemu grškemu heroju Akademusu. Ne morete si predstavljati  kako zlahka sem dopolnjeval vzgojo z lastnimi nazori iz matematike, astronomije, glasbe…Filozofski nauki so bili za posladek, ker je bila Akademija ustanovljena v marcu, ko jabolka še niso dozorela. Nekoliko kasneje  se nam je jabolčni sok že cedil po bradah in nehote smo bili povezani z naravo.

Uf ne bi vam smela povedati Platon, da naši predavatelji ne vedo odgovora kaj je akademski nivo. Povete ali je dopustno, da akademiki operirajo z izrazi za katerimi ne stojijo, jih ne znajo definirati in ne vedo natanko kaj pomenijo. Ne razmišljajo, ne umevajo, ne razumevajo. In v tem zatohlem svetu sem imela upanje, da postavim gradnike znanosti, ki so skorajda brezčasni, ker služijo kot opomin in spodbuda drugim strokovnjakom, da sestavljajo svoje  kamenčke napredka. Saj veste, Platon, potrebno je sodelovanje, ne izključevanje, če hočemo kaj umnega postoriti.

Draga Godar, menim, da so nekateri akademiki Sofisti, ki trosijo nepovezana, nesmiselna zrnca  med uka željno mladino. Verjetno novce, ki jih dobijo na svoji ustanovi (tudi sam ne bom več omenjal Akademije) pospravijo v svoje žepe, ne da bi pri  tem pomislili na razmišljujoče posameznike, ki bi s tem denarjem zavrteli kolo znanosti v dobrobit človeštva. O, tudi take (ne) umne akademike sem spoznal v svojem času, a sem jih odstavil iz Akademije. Zakaj bi živeli z nami v dobrem in slabem, če ne premorejo niti trohice dostojanstva.

Prav imate spoštovani Platon. Ne obvladajo niti strokovnih dialogov, kaj šele dialogov kulturnega vedenja. Slušatelj(u)ici s katero teče dialog,  naj bi se akademik spoštljivo predstavil in ji skozi razgovor sporočal  razmisleke ter objektivno kritiko. Pravila akademskega sveta zagotovo niso, da se jeznorita, zbadljiva čustva kot strupen plin ovijajo v slušateljevo umno stvarstvo.  Pregledovala sem tudi strokovne študije profesorjev ter  ugotavljala, da so ekspertize  z isto vsebino, le z drugače (raz)mišljenim naslovom in obratnim vrstnim redom odstavkov, objavljene po nekajkrat kot bi šlo za življenjsko delo. Saj, saj, točke napredovanja in žvenket novcev so ušesni blagodat. To je v mojem času  najljubša 'harmonija' akademskega sveta. 
So, seveda so  svetle, zlate izjeme, ki potrjujejo prej omenjene principe.

Ampak,  Godar, kaj delate vi in ostali gradniki stvarstva, da bi rešili deželico pred ritjem po blatu nesmisla, brezvestnosti in pogoltnosti. Moja duša ne razume ničesar več, čeprav sem veljal, v svojem času, za modrega človeka.

Oh, Platon sedaj ste dregnili v osje gnezdo. V kolikor si kritičen do česarkoli, kar je dogma sistema, pritisnejo na gumb 'delete' in te enostavno izbrišejo. Ne postajaš in ne obstajaš več kot da te nikoli sploh ni bilo. Overovila sem 'Pismo predsedniku vlade', ko sem kandidirala za ministrico za znanost. Poslala sem mu svoje objavljene in neobjavljene študije, (ne) zaslužene akademske naslove, smernice za delo  univerze s strokovnimi podlagami o razvoju akademije in njenemu preoblikovanju zakonodaje, ter zaupala, da bom delala brezplačno. 
Nadalje sem poslala obsežno 'Študijo naši pravni pooblaščenki univerze', ki je nastajala deset dni in temelji na principih logosa narave, pravne države in etike. Noben časopis je ni hotel objaviti, kot da so raziskovalnim novinarjem že sesekali hrbtenico ter se vračajo v preteklost 'lova na čarovnice'. Tako neskončno sem razočarana (koga to briga!), da me stiska v prsih in srce aritmično pulzira v sivih odtenkih. Kaj mi lahko spregovorite Platon, povejte kakšno iskrivo domislico, ki jih ne slišim več.

Godar, ljuba, Godar  vesel sem, ker ne živim v vaših časih brez vrednostnega sistema. Vesel sem, da sem pred 2500 leti lahko modroval v neštetih dialektičnih dialogih, vesel, da sem lahko kritično umeval in dograjeval stvarstvo. V vašem stoletju  bi zagotovo ubil svoje telo  zaradi labirinta nezmožnosti in rebusov brez rešitev.  Kako srečen sem, da se moja duša razprostira po vesolju kot rahla meglica in vibrira po Rimski cesti. In naj vam podarim domislico, da se ne potopite v črno žalost. Zapustite telo bolečine in se zavrtite v dušo.  Srečala se bova Pri zvezdici 11 na Rimski cesti in najini energiji bodo poplesavali v (nes) končnih dialogih modrosti.

Hvala, Platon, hvala tvoji duši za tolikšno umevanje in etiko. Sončni žarek mi je zaiskril notranjost, kot bi bila zopet pravna, spoštovana oseba. In odločitev je padla! Zasučem se v  zvezdnato prostranstvo na številko 11. Prihaaajam!